Na domačiji Knez

Na domačiji Knez

  • 21.09.2019 1 dni
    Na domačiji Knez

    Odkrivanje lepot in dobrot Strunjana

    Odkrivanje lepot in dobrot Strunjana


    Sobota 21.09.2019

    Voden celodnevni pohod (zbirno mesto pred APP Sosič) Odhod ob 9.30 uri

    cc 16km, 6 ur hoje

    Kosilo: Kantina Rikardo Portorož

    Daljša pot, ki je prava paša za oči in dušo, vodi po hribih okoli krajinskega parka Strunjan. Pa tudi do Portoroža in nazaj skozi tunel bivše oskotirne železnice, sedaj poti Zdravja in prijateljstva. Na poti si bomo ogledali čudovite nasade oljk in kakijev ter spoznali tradicionalne načine obdelave in pridelave strunjanskih dobrot. Ob poti bomo uživali ob pogledu na strunjanske naravne lepote. Obiskali bomo domačijo Knez ter spoznali utrip življenja domačinov, ter se okrepčali v Kantini Rikardo.

    Iz centra Strunjana se bomo povspeli na hrib Kanpolin od koder se nam bo odprl čudovit pogled na slovensko, hrvaško in italijansko obalo. Vse tri države bomo lahko zaobjeli že z enim samim pogledom. Tako bomo na južni strani občudovali Piranski zaliv, rt Sečo z znamenitim simpozijem kamnitih del na prostem - Forma viva, Krajinski park Sečoveljske soline in Savudrijski polotok. Na SZ se nam bo razkril Krajinski park Strunjan s svojimi naravnimi danostmi (nasadi kakijev in oljk), na SV pa Tržaški zaliv. Ob jasnem vremenu pa bo naš pogled lahko dosegel Alpe in Triglav. Spoznali bomo zgodbo o nastanku Parka.

    Pot bomo nadaljevali tako, da se bomo spustili proti Luciji ter nadaljevali do Portoroža, kjer nas bo čakalo kosilo v Kantini Rikardo

    Po kosilu bomo skozi predor nekdanje oskotirne železnice, sedaj Poti zdravja in prijateljstva (parencana) prispeli nazaj v Strunjan

    Pot bomo nadaljevali proti solinam, kjer bomo spoznali to edinstveno območje in njeno zgodovino   Sprehodili se bomo ob edini morski laguni v Sloveniji – laguni Stjuža, se poučili o njeni nekdanji namembnosti, izvedeli od kod izhaja ime stjuža ter zakaj je laguna danes še vedno pomembna, prisluhnili bomo zgodbi o cerkvi, Izvedeli bomo od kod izvira rek, da je Piran zrasel na soli,

    Pot bomo nadaljevali do roba strunjanskega klifa, ki že sega v območje Naravnega rezervata Strunjan. Po vzponu do vrha Mesečevega zaliva si bomo privoščili nekaj minutni oddih in občudovali najdaljši odsek naravne obale v Tržaškem zalivu in najvišje klife iz sedimentne kamnine fliš.

     

    Pot nadaljevali po hribu Ronek, bogatega z vinogradi, oljčniki in obdelanimi polji, od koder se nam bo razprostrl čudovit razgled na strunjanske soline s stjužo, školjčišča in bo segal vse do zelene Fiese in srednjeveškega Pirana. Nato se bomo spustili v predel Marzane, kjer bomo obiskali Domačijo Knez, ter se okrepčali v kantini z domačim kruhom in olivnim oljem, spili čaj ali kozarec vina ter prisluhnili gospodinji o oljčnem olju in naravni kozmetiki Knez

    cena: 25.- eur na osebo

     

     

  • 25.05.2019
    Na domačiji Knez

    Tradicionalni pomladni praznik artičok iz strunjanskih nasadov, kjer raste avtohtona, slastna, zdravilna istrska artičoka.

     V strunjanskih nasadih namreč raste tudi avtohtona, kulinarično slastna, zdravilna, a premalo znana istrska artičoka. Le-ta ima na slovenski obali celo daljšo tradicijo kot kaki, saj jo v Strunjanu poznajo še iz časov pred Beneško republiko. Raste na sončnih legah, ki jih na tem koščku raja res ne manjka, rada ima toploto, maj je njena sezona. Je vijoličasto zelene barve, od običajne artičoke je nekoliko manjša, predvsem pa bolj okusna, zaradi česar je pri gurmanih cenjena tako kot npr. divji šparglji.

    Kot zdravilno rastlino so artičoko začeli uporabljati šele v 20. stoletju. Pospešuje prebavo, spodbuja črevesno floro, čisti jetra, spodbuja delovanje žolča, znižuje holesterol ter spodbuja izločanje vode iz telesa, lajša tudi sindrom razdražljivega črevesa. 88 % artičoke je voda, ostalo pa same koristne snovi - vsebuje vitamine B, C in K, betakaroten, kalcij, folno kislino, kalij, fosfor, magnezij in natrij. Seznam jedi, ki se jih lahko pripravi iz te sredozemske rastline, je dolg: solate, vložene artičoke, artičoke kot dodatek k mesnim omakam, testeninam, picam …Artičoka dopušča domišljiji prosto pot. Pravijo, da ko enkrat poskusiš strunjanske artičoke, ti druge ne teknejo več tako kot prej.

  • 18.10.2018 večS
    Konec oktobra in novembra, obiranje oljk in kakijev

    Obiranje oljk in kakijev

    Obiranje oljk in kakijev

    Vabljeni na obiranje oljk in kakijev v naših nasadih v Strunjanu, na naši domačiji lahko tudi prespite in uživate v Strunjanskih lepotah in dobrotah. Več informacij na 041 773 034. Dobrodošli
  • 16.06.2018 10.00
    Kuharski dogodek z Borisom Kobalom

    Dogodek z Borisom Kobalom

    Dogodek z Borisom Kobalom

    Kuhanje z Borisom Kobalom (testenine na 6 različnih italijanskih načinov), okušanje vrhunskih vin Santomas in voden ogled Strunjana. Napolnite se z energijo smeha, okusa in narave!
  • 26.05.2018 10.00
    Na domačiji Knez

    Praznik artičok v Strunjanu

    Praznik artičok v Strunjanu

    Pravijo, da ko enkrat poskusiš strunjanske artičoke, ti druge ne teknejo več tako kot prej. V strunjanskih nasadih namreč raste tudi avtohtona, slastna in zdravilna istrska artičoka. Okusite jedi, ki jih bodo na svojevrsten način za vas pripravili domačini, in uživajte v njenih blagodejnih učinkih na vaše zdravje. Kot zdravilno rastlino so artičoko začeli uporabljati šele v 20. stoletju. Pospešuje prebavo, spodbuja črevesno floro, čisti jetra, spodbuja delovanje žolča, znižuje holesterol ter spodbuja izločanje vode iz telesa, lajša tudi sindrom razdražljivega črevesa. 88 % artičoke je voda, ostalo pa same koristne snovi - vsebuje vitamine B, C in K, betakaroten, kalcij, folno kislino, kalij, fosfor, magnezij in natrij. Seznam jedi, ki se jih lahko pripravi iz te sredozemske rastline, je dolg: solate, vložene artičoke, artičoke kot dodatek k mesnim omakam, testeninam, picam …Artičoka dopušča domišljiji prosto pot. Organizator: Turistično društvo Solinar Strunjan - Societa turistica Salinero Strugnano

Dogodki

  • 01.10.2011
    Dogodki

    Artičoki

    Mesec maj je čas, ko pridejo na plano artičoke, ene izmed najstarejših gojenih in zdravilnih rastlin, ki so jih uporabljali že stari Egipčani. V Strunjanu tej cenjeni rastlini namenimo tudi dvodnevni praznik, na katerem bo artičoke moč kupiti in se o njih izobraziti. Vabljeni na Dneve artičok, v Strunjanu, na parkirišču pred Krko, poznano tudi po Prazniku kakijev.

    Gojena artičoka se od divje različice loči po tem, da listi niso bodičasti. Od nekdaj je cenjena zaradi svojega ugodnega učinka na prebavo. Izboljšuje pa tudi jetrno presnovo, znižuje raven holesterola in lipidov v krvi ter ščiti jetra.

  • 01.10.2011
    Dogodki

    Praznik Kakijev

    Praznik Kakijev

    Zakaj praznik kakija v Strunjanu ?

    Kaki uspeva v subtropskem, mediteranskem in submediteranskem podnebju. V Sloveniji so taki pogoji na mikrolokacijsko ugodnejših legah v Slovenski Istri, na Vipavskem in v Brdih. Ocenjujemo, da imamo cca 20 ha intenzivnih nasadov in da imamo možnosti širitve še za cca 50-100 ha. To je sicer malo v primerjavi z ostalimi sadnimi vrstami, vendar je predvsem za Slovensko Istro veliko. PRAZNIK KAKIJEV BO LETOS?

    V Strunjanski dolini je cca 30 % vseh nasadov v Sloveniji. Blaga klima in dobra tla zagotavljajo dobre in kvalitetne pridelke. Samo to pa prav gotovo ni dovolj, ampak je potrebno proizvedeni pridelek tudi prodati.

    Pridelovalci kakija so hkrati aktivni tudi v turističnem društvu Solinar.

    Pred letom 2000 je bil kaki veliko manj poznan kot danes in prodaja ni bila najboljša.

    Kako približati ljudem ta čudoviti sadež bogov?

    Pridelovalci kakija in strokovnjaki Kmetijske svetovalne službe smo skupaj prišli do zamisli o prazniku kakija in ga od takrat dalje uspešno organizirali vsako leto v začetku novembra.

    Veliko truda je bilo vloženega v ta praznik. Poskrbljeno je za strokovni, kulturni in zabavni program. Delali smo ves čas z zanosom in ljubeznijo. Ljudem smo ponudili kaki, sonce v njem, naše veselje, preprostost in pristnost. Praznik kakija je uspel nad vsemi našimi pričakovanji.

    Veselimo se zadovoljnih obiskovalcev in želimo si ohraniti lepoto in pristnost tega praznika.

    Predvsem pa želimo ponuditi odličen kaki in različne izdelke iz tega sadeža. Strunjan je vas kakija in cela vas živi z njim. Veliko zaslug za navdušenje nad kakijem imajo kmečke žene in dekleta, ki vsako leto skrbijo za kulinariko. Delujejo v okviru društva Solinar in vsako leto ponudijo nove izdelke iz kakija.

    O prireditvi

    Prvi Praznik kakijev je društvo organiziralo novembra 2001. Idejo za organizacijo praznika sta predstavila predsednik TD Solinar Franco Giassi in Silvano Knez (oba pridelovalca kakijev) ter drugi član društva. Družina Knez je prva ki je sadež prinesla v Slovenijo. Pogovor je stekel o tem, da je pridelka precej, oba sta posadila nove nasade , vendar pa bi ni bilo povpraševanja, saj ljudje tega sadeža niso poznali. Rodila se je ideja, da bi organizirali tako prireditev, ki bi promovirala sadež in bi obenem odpirala nove tržne niše.

    Povezala sta se s predstavniki Kmetijsko svetovalne službe, z Območno turistično organizacijo ter Občino Piran kot sponzorjem.

    Kljub temu, da je bil prvo leto praznik organiziran v skromnem vojaškem šotoru je bilo zanimanje veliko. Drugo leto se je pokazala potreba po večjem prostoru. Tako smo v sodelovanju z Občino Piran (ki je glavni sponzor za prireditveni šotor) praznik kakijev preselili v veliki šotor na parkirišču na Strunjanski plaži. Kajti Strunjan nima zadružnega doma kjer bi se lahko prireditev izvajala.

    Namen prireditve je bil predstaviti širši javnosti vse lastnosti kakijev, cilj pa povečati prodajo ter istočasno predstaviti Strunjan kot turistični kraj.

    Na začetku je bil praznik neznan, prireditev pa skromna. Kasneje pa je prireditev zbudila precej zanimanja in bila že drugo leto zelo obiskana. Z leti smo prireditev obogatili, dopolnili s kulturno glasbenim programom, pokušnjami in odprto tržnico. V teh letih se je povzpela v sam vrh prireditev na Primorskem. Sadež je postal zelo iskan, povečala se je prodaja. V teh letih je praznik obiskalo veliko ljudi kar pomeni da so vsako leto večji stroški za razširitev prireditvenega prostora in samo organizacijo praznika. To je v veliko breme za društvo, ki je neprofitna organizacija, a sponzorjev je vsako leto manj.


dimedia

© 2016 Sva prava pridržana. KNEZ